Leta 2003 je bila moja plača 800 evrov višja kot leta 2018, ko mi je pokojninski zavod računal osnovo za penzjon! Takrat je postal lastnik mojega dela in Dnevnika gospod Bojan Petan. In da ne bo zablode: nekako takrat sem - kot večina novinarjev in sploh zaposlenih - prodal svoj lastniški delež podjetja kjer sem bi takrat neprekinjeno zaposlen že 22 let....

Kako je torej meni stisnil plačo Bojan Petan, večinski lastnik? Tako, da nam je - novinarjem itd. - pobral čisto vse, kar nam je lahko. Tistim, ki smo bili desetletja na Dnevniku, je pobral "nagrado za zvestobo" ali minulo delo. Kako? Preprosto: ni več podpisal kolektivne pogodbe s to vsebino, ki je dolgoletnim zaposlenim prinesla 100 in več evrov k plači. Da se razumemo: ni bil dolžan to plačevati. In nam je lepo vzel. Dobesedno in dosledno.

Danes berem, kako je skrbel za svoje bogastvo in se malo jezen, ker me ni omenil. Pomagal sem mu, kolikor sem mogel. Ko nisem več imel ničesar, kar bi mi (legalno, opozarjam) vzel, ko mi je stisnil plačo in ne jajc (k sreči), nisem bil zanimivi zanj, ker je imel veliko dela (ne pozabite: funkcionar LDS!!!) s sogovornikom iz - SDS. Bratje pri tošelnu, politično pa (navidezno) skregani.

Čeprav sem odšel z Dnevnika po svoji volji in takrat, ko sem sam hotel, sem bil sprva začuden (prizadet?), ker mi delodajalec ni rekel vsaj "hvala in srečno". Danes postajam vse bolj ponosen, da v svojem življenju z njim nisem spregovoril besedice, da se nisva nikdar pozdravila, da me na cesti še (s)poznal ne bi. Ker bi drugače morda danes obžaloval vse to kot iskreno obžalujem, da sem mu (kolikor sem lahko) pomagal do bogastva. Pomislite: z drugimi se je pogovarjal, komu bodo "stisnili jajca", meni je samo plačo stisnil do dovoljene meje.

Za Dnevnik in Nedeljski sem napisal 10 000 tekstov (moja ocena). Niti enega nisem za Bojana Petana in njegovega cenzorja v podobi urednika. To prepričanje pa me še danes navdaja z zadovoljstvom. Dnevnik mi je dal ogromno pa še (sedanjemu) lastniku sem pomagal, da je še bolj bogat...

In j...a sem imel na Dnevniku in jih imam zdaj. In sem to dokazal in dokazujem. Ne drugim, samo sebi.

Miran Šubic, nekdanji raznašalec, štipendist in novinar Dnevnika, čez 142 dni pa upokojenec....