Bilo je v času, ko sem bil zaljubljen v nogomet. Saj sem še zdaj, a z leti ljubezen...saj veste! Danes je mnogo težje biti strastno zatrapan v to politično-športno-poslovno kolobocijo kjer razen denarja vse postaja le ozadje. Celo nogomet sam, da o igrah s prvenstvi ipd. ne pišem. Ker sem v mladosti z nogometom prebil ogromen del življenja, sem prvič tudi nekaj zbiral. In se tresel, ali bom zbral vse sličice albuma. Pa smo menjali med sabo, iskali manjkajoče sličice in ...mi je uspelo. Album mi je eden najdražjih spominov na čas, ko smo z bivšo državo v "majsterici v Frankfurtu" premagali Špance in potem na SP v Nemčiji doživeli vse značilnosti tedanjega nogometa v tedanji državi: uspeh...prepire....in Branko Oblak je postal član izbrane enajsterice prvenstva, na primer.

Takrat so nastopile še reprezentance, ki jih zdaj več ni - na primer NDR /Nemška demokratična republika/. Obračun med obema Nemčijama je bil "več od igre" kar se samo stopnjuje....In tekma med Jugoslavijo in Brazilijo za uvod v prvenstvo je ena "zgodovinskih" - teh pa v bivši državi itak ni manjkalo...

Gledal sem vse tekme, ki sem jih lahko, nastopilo pa je za današnje čase res "smešnih" 16 reprezentanc! Finale med Nemci in Nizozemci je bilo posebej zanimivo, ker so slednji igrali "totalen nogomet" in bili nesporno najboljša reprezentanca po igri...a kot je rekel znani angleški reprezentant: "Nogomet je igra 11 proti 11 in nba koncu zmagaho Nemci!"

Nogomet je bil vsaj tri desetletja vezno tkivo mojega življenja. Hvalažen sem mu za vse, kar mi je dal. Morda nisem znal prepoznati tistega, kar mi je vzel. Strasti do prvenstev in final in vsega ostalega mi je ostalo bistveno manj kot sem je imel, ko sem zbiral Figurine Panini....Življenje gre dalje in nogomet tudi. Kam? Ne vem.