Med tem, ko se je on sprehajal po Beogradu in bil na vaterpolo tekmah in morda srečal še svojega političnega "siamskega dvojčka" iz istega športa, je v Kranju spolzel neznano kam - milijon. Še več. Milijon evrov bi moral dejansko priteči v mestno blagajno, a ni. Smehljajoči se gurman in vagabund nam tega ni povedal.
Tako nas peljejo v šolo leta in leta. En župan odslovi dimnikarja, mi plačamo milijone na ta račun. Drugi naredi premajhno telovadnico oziroma dvorano in tako naprej in tako dalje. Zdaj smo soočeni z nesposobnostjo sedanje oblasti, da dobi milijon in še nekaj evrov. Za povrh se s tem javno hvali, ko pa gre kaj po zlu - molči. Skriva greh/e/? Ker to pač ni v skladu s samovšečnostjo narcisov, zaljubljeni vase in svoje funkcije? Ne vem, vem pa eno zanesljivo: to ni moja oblast, to ni način vodenja Kranja. Cena? Samo v tem primeru milijonček evrov....
Ko boste jutri prosili isto oblast za nek prispevek, izboljšavo in podobno, bo odgovor velikokrat takle: saj bi, samo denarja ni....Zdaj pa smo ob dva letna participativna proračuna za krajevne skupnosti "na en mah". Med tem, ko kdo potuje po svetu in razlaga, kako uspešen je Kranj, Potemkinova vas vse bolj kaže jasno in klavrno podobo mesta, ki je zatohla politična provinca in duhovna revščina.
Primer "izgube" evropskih in državnih sredstev je še precej nejasen. Ker ne vemo, kdo bo in kako bo to nadomestil - a nadomestil je in bo iz mojega, iz naših žepov. Vam je zdaj razumljivo in jasno, zakaj ni vodovoda v Zabukovju pa koncertne dvorane pa....?
Seveda bi odgovoren človek odstopil. Sprejel odgovornost in se poslovil. Ker je od stotin milijonov zapravil vsaj enega zaradi lastne nesposobonosti ali katerega drugega vzroka. Iluzija je to: nihče nikdar ne odstopi dokler lahko dela kar hoče. Milijon in še čez izgubljenih evrov za Kranj pa tistim na oblasti ne pomeni nič. Ker ne gre iz njihovega žepa ampak iz vseh žepov. Tudi mojega.
Miran Šubic, občan Kranja