Recimo: na spletu je napisal o meni že vse. Da sem svojo sosedo spravil v dom kjer je umrla in potem seveda vzel njeno...Da sem sluga, hlapec, virus, kvazinovinar ipd. - se niti ne spomnim. Torej ga sovražim?
Ne, rad ga imam. Toliko stvari kot jih je zmožen on zagrešiti, še naš spletnik komaj "požre". Pa skliče skupščino v bifeju pa odstavi direktorja pa se ne zmeni ne za virus, ne za cepljenje...pa ima eno omaro po naključju doma, ko jo iščejo v pisarni. Pa nakaže svoji pristašici malo evrov - vse iz naše blagajne, jasno. Zato ga je treba imeti rad: enostavno dviga branost in celo hvaležnost mu je treba izkazati.
Človek zavede mnoge z nastopaštvom, dvojno moralo, političnim blebetanjem na ravni klasičnih demagogov. On bi uredil občino in državo, a najprej si pač malo vzame - tu si "izposodi" omaro, tam plača stroške svojih tožarjenj iz mestne blagajne. Jutri bo "držal mitinge" in bluzil do nezavesti, ker je cilj jasen: politiku ni treba "delati" ampak je dovolj da čveka...Res?
Meni je vseeno, kdo mu nasede. Konec koncev gre za odrasle ljudi, k ga všečkajo ali kaj že počnejo z nebulozami. Trma pa mu gre na živce, ker mi pa ne pišemo kar tako - imamo dokumente, dokaze, številke. In vse bolj spoznavamo, kje je temeljni problem takih "politikov": kdo bo vse to plačal? Lepo je namreč živeti lepo na račun tuje neumnosti. Manj prijetno pa je, če te začnejo dohajate krute okoliščine življenjske realnosti - kako uskladiti nerealnost svojih ambicij z realnostjo, da je treba "nekaj dati v lonec". Od tu do prstov v mestni blagajni je le korak...
Naslednje leto bo takih mrgolelo. Zopet. Odrešeniki z ideali, ki nam obljubljajo končno pravo resnico, pravico: PADEJO PA NA TEM, DA VZAMEJO PAR JURJEV IZ NAŠIH ŽEPOV!? KAJ SO TOREJ TAKI? REŠITELJI DRŽAVE, OBČINE ALI LE IN ZGOLJ - LUMPJE.
Kaj smo mi, vemo: ovce, ki jih strižejo taki že tisočletja. TRMA NI VŠTETA.