Ko to pišem, je nacionalni junak na poti v slačilnico. Ko je bil na igrišču, je bil genij. V košarki. V obnašanju pa je žal vedno bolj "balkanski poceni štoser" s trapastimi nasmehi, mimiko ipd. Toda ni prvi in ni zadnji tak, je pa tragično in smešno in bedno, da na tak način ruši vse tisto, kar je zgradil leta in leta s talentom in voljo in znanjem.

Slovenija ni in ne sme biti Luka ali kdrokoli drug. Ko to postanemo, je trener-selektor ali kdrokoli drug le privesek genija. Ki pa vse manj genialnosti kaže v tistem kar navadno ljudje rečemo: res je dober, ni pa - človek. Pravi človek. Ki zmore prenesti poraze kot jih moramo vsi mi vsak dan v vseh mogočih drobnjarijah. In ne moremo kriviti drugih, velikokrat. Geniju pa so krivi vsi (drugi), da genijalnost nima kolajne. Oziroma, da je vse kar naenkrat samo demonstracija balkanskih navad, že tolikokrat videnih na teh prostorih in teh časih.

Ponosen sem, da sem velikokrat to zaslutil in napisal. Da ne gre samo zato, da bo nekdo najboljši, najbolj bogat, naj....ampak še za kaj. Gre tudi za odnose, gre za vrednote. Milijoni ne zmorejo vseka prikriti in pokriti. Športniki ljudskih src so drugačni. Naj navedem primer: kolesar, ki trpi in je poražen, potolčen in razočarana, se vedno znova nekako vrne. Trmast. Krasna beseda....tako blizu mi je.

Kolajna Slovenije bi tokrat z lažno tančico nasmeška našega nadčloveka pokrila dejstva, ki so izven košarke, so v življenju samem. Smejal sem se bedastoči Petra Vilfana, ki je po porazui in katastrofi z Nemci ocenil, da so obrazi naših kazali NBA vzdušje in pristop: poraz je pozabljen, jutri je nova tekma=zmaga....Mojster košarke je našel "opravičilo", ki je res smešno. Kdor je kdaj igral pikado ali karkoli, natančno ve, da je poraz razočaranje, zmaga pa sladostrast za igralce, vse nas!

Rad imam državo in narod in športnike. Vse to in vsakogar. Nikdar ne bom razumel, zakaj moramo "novačiti" ameriške in druge ase, ker sami pač ne zmoremo. A morda je pa prav ta ameriški košarkar prava podkrepitev zapisanega: nobenega škandaloznega obnašanja pa naj mu gre ali pa ne. Slovenskega dres ni osramotil pa če prav bi od njega želeli še več.

Nisem razočaran, sem pa slabe volje, ker so se moja pričakovanja uresničila. Nikdar nisem verjel "ego tripu" kogarkoli, ki želi biti nad športom, navijači, nasprotniki. LE NAD SABO NE ZMORE BITI IN PREJ ALI SLEJ TO POKAŽE. DOST MAM.

Miran Šubic, ki žoge nisem zmogel vreči do koša....a sem to dojel in sprejel in preživel.