Marsikdo bi me rad utišal in zato kot član Triglava (ni članskih izkaznic....) in njegov navijač ne bom nikdar pristal na to, da je "molk zlato". Bežen klepet z mamico enega od igralcev mi je dal prav: "Berem, kar pišete. Ne vem, če se v klub ne seli politika in še kaj..." Cenzura na spletni strani je sramota za Bena Fekonjo in celoten UO kluba! V letu 2012, v času demokracije, preprečiti pisanje mnenj (brez žaljivk, zmerljivk ipd.), je tragično. Morda pa je prav to največji dosežek: s povabilom v klub Miru Matijaševiču in Benu Fekonji sem dosegel, da sta uresničila prastaro resnico, ki pravi: "Daj človeku oblast in spoznal ga boš, kakšen je!" Oblast (nogometno) sem imel tudi sam in ljudje so me spoznali, zato tej resnici verjamem.

Je problem, če se klub brani "sitnihšubicev"? Pa saj smo tudi mi prej jasno in glasno navedli, da ne bomo dovolili, da nas pljuvajo na naši spletni strani - anonimneži!!! Zdaj pa so to posplošili, da bi v miru delali. Kdo bi jim zameril in zakaj? Tragično je, da so mnogi zbegani. Ne vedo, kdo me lahko še pozdravi in kdo se mi lahko nasmehne in kdo ... Strah? Previdnost? Molk? Pa kje mi živimo? Moram si priznati, da sem z odhodom iz nogometa (v funkcionarskem smislu, seveda) padel v neko praznino. Ni bilo več klicev v petek in svetek, zvečer in ponoči in vedno. Ni bilo več obveznosti in tudi adrenalina ob dosežkih. Toda: od tistega trenutka in tudi že prej sem imel ogromno časa in priložnosti za spoznavanje ljudi. Ne tistih, ki so od mene odvisni, ki se me bojijo, vseh v Triglavu in okoli njega. Tragične značajske kreature so vedno vsem nam v življenju prihajale in bodo še prihajale naproti. Ljudje brez svojega "jaz", potuhnjeni in zahrbtni. Kot človek, ki sem ga povabil, naj bo predsednik kluba, sedel z njim ure in ure in mu zaupal marsikaj. Pomislite: prej mi je pisal maile in sedela sva na sestankih dnevno in tedensko, potem mi ni zmogel reči: "Oprosti, ti si šel, jaz ostanem in delam naprej!"

Nekoč sem bil in sem verjetno še za mnoge glavni škodljivec in uničevalec nogometa in Triglava. S tem sem kar dobro shajal. Zato je tole moje pisanje namenjeno vsem, ki s Triglavom kakorkoli živijo. da bi sporočil, da živim s klubom tudi jaz. Da je ljubezen večplastna, v več oblikah in zato - nemerljiva. In zakaj je to treba sporočiti javno? Zato, ker si danes (tak občutek) dobivam skušajo lastiti klub mnogi posamezniki na različne načine. Proti temu pa se bom verjetno boril še lep čas. Ker si nimajo česa lastiti, ko pa sem jaz vse pokradel, ali ne?