Gospodarstvo? Hvala, Bine, hvala, Janez - hvala za propadli Merkur in Savo! Politika? Hvala za oblast, ki je tragična podoba Kranja danes. Kultura? Mrtvilo v mestu, a k sreči imamo vsaj kakega mladega režiserja, igralko nekje izven te zatohlosti. Šport? Prva liga nas ne briga, bližje nam je Dob kot Maribor v nogometnem smislu. Že zdavnaj smo "pokurili" košarko in vaterpolo in....že zapisano, že znano!
Kranj je nekoč bil tretje mesto v Sloveniji. Tu je bila doma Iskra, nekdanja Sava, tekstilna industrija in še in še. Jasno je, da gre čas naprej - a kam gre Kranj? V naročje "stranke krajevnih skupnosti" kjer nimajo ne volitev, ne programa, ne.... imajo pa "svojega" župana? Ali morda k poslanki in poslancu za katera potrebuješ kompas, da ju najdeš v pravi stranki, ker jih menjata kot menjata svoj politični "jaz"! "jaz"! Tudi že znano in tudi že napisano.
Mladi? Morda je to upanje, vsaj moralo bi biti! Mladi za Kranj so nekoč bili sveži in pogumni in pametni. Potem so postali Zares in še kaj vmes. Od mladosti je ostalo le "dosti"! In bolj ali manj so tudi oni le poskus, kako prevetriti mesto, ki z vsakim dnem bolj odmira in umira in postaja provinca. Vesel bom, če me bo mladost potegnila za jezik, demantirala z dejanji. Sanje o gorenjski univerzi so samo še en petelin ob napačnem času. V času varčevanja je to iluzija, žal.
Kaj torej Kranj poganja naprej? Naj odgovorim nogometno: gremo iskat svoj obstoj na Dob ali se primerjamo z evropskim Mariborom!? Tragika je, da smo v vsem, ampak prav vsem, bližje Dobu, ki je čisto prijeten kraj - ampak: druga liga, še včeraj tretja. In Kranj je bil od nekdaj prva liga v tej Sloveniji, da o rajnki jugi ne pišem: poznali so brata Petrič in še mnoge, ki so nekoč presegli tole sivino, ki je vsak dan bolj očitna.
Zakaj to pišem? Ker posredno uspeva klub in šport, ki so ga skušali vedno zatreti. Ker ne pomagajo vedno zidovi in hiše brez vsebine - treba je namreč imeti dušo. Te sedanja oblast ne premore, še manj je sposobna kritičnega pogleda in iz tega izhajajoče ambicije. Vse se konča pri gradnji kanalizacije, ki je seveda lepa priložnost, da iz dreka vzame vsak, kar si pač želi in zmore vzeti.
In kot bo v nogometu Dob usoden, je jasno in na dlani: hitro si iz Kranja na Dobu, do Maribora pa je daleč. Tega me je strah. In praznih glav.