Ko sem deloval v klubu in nogometu, sem vedo rekel, da klubske stvari urejamo v klubu. Ne peremo umazanega perila. Ne pljuvamo po igralcih in trenerjih. Le izjemoma se je to zgodilo, celo disciplinsko odstavljenega trenerja smo preprosto "pozabili"! Vendar pa to ni spremenilo nečesa drugega, kar je neodvisno od klubskih meja. Odgovornosti. Velikokrat sem kot odgovoren človek o tem javno spregovoril in se soočil s kritiko, odzivom v javnosti ali v klubu. Stopil sem pred UO kot direktor ob izpadu v tretjo ligo in odstopil. Predsednik ni sledil temu, odstopov ni bilo, šli smo dalje - do prve lige. Ko so nam podtaknili "afero licenca", sem odstopil ponovno - stopil sem pred javnost in pred igralce in pred trenerje in prevzel (vso!) krivdo, ki se ji je reklo: odgovornost. Če sem bil prej "alfa in omega", sem bil tudi ob zgodbi. Še bolj odgovorno sem se spustil v boj z mlini na veter v NZS in - zmagal. Odkril sem in dokazal, kaj so počeli s Triglavom in na drugi strani so na to odgovorili z - molkom. Zabili bi me v tla, če bi si upali. Ampak: resnico težko uničiš, ne glede na spretnost ravnanja z javnostjo. Ko sem dojel, da to okolje nima posluha za to, kar Triglav je, sem odstopil tretjič in - zadnjič. Izpadel bi neresen in neodgovoren, če tega ne bi znal doumeti, sprejeti in reagirati. Zavedal sem se, da klubu ne bo lahko, tudi meni ni bilo. A ravnal sem odgovorno: če okolje ne mara mene, če sem moteč za kravatarje v NZS in še kje, če ravnam kot ravnam - morda nimam prav in ta dvom vedno mora ostati kot temelj odgovornosti. Zato sem odšel. In treba je priznati: reakcija najbližje okolice mi je dala prav takrat in zdaj. O pozabljenih telefonskih številkah in vsem tem sem že prevečkrat pisal (človek pač iz osebnih travm ne more kar tako), zato prenesem tudi, ko kdo ne zna niti odzdraviti, kaj šele pozdraviti - prej pa je bilo pač kot je bilo. Ker pa sem vedno razumel vernike vseh vrst, vem, da odpustke vsak lahko najde. Tudi jaz sem jih našel v teh vrsticah in še čem...

Naj torej izpad Triglava primerjam z odgovornostjo zanj. Tragikomičen je športni direktor, ki ne zna svoje vloge postaviti v kontekst, ki se mu reče: pod to se podpišem! Pod dobro in slabo. Tragičen bi bil trener, ki tega ne bi storil - a je: javno, pred kamerami. Z zanimivo "obrambo": ne dovolim ničesar očitati igralcem, jaz sem kriv. Briljantna poteza, ko tudi v porazu pokažeš na igralce in jih zaščitiš v slogu "poveljniške odgovornosti". Žal (in to so skusili vsi v nogometu od tu do Ulan Batorja v Mongoliji), so stvari drugačne. To lahko zapišem in povem, ker sem to skusil na svoji koži. Od vrha se začne odgovornost. Je predsednik kluba in podpredsednik in kar je še uprave bil na Dobu? So videli, da smo brez nosilca igre, ki je na dopustu? Je trener z zaščito igralcev dejansko ščitil svoja ravnanja? Pustimo poraz in zgrešeno taktiko in kadrovanje in še kaj - šteje samo rezultat?! Zame ne: zame šteje hinavščina, sprenevedanje, licemerstvo, nesposobnost sprejemanja odgovornosti. Zadetek dobi vsak, tekmo izgubi vsak, izpade vsak....klub pa izda tisti, ki skriva in prikriva in celo omogoči ali dovoli, da se to zgodi. Trdim (1000%), da nas ne bi rešil niti Messi, kot nas ni ne Mesija, ne "misjonar". Toda vsi, ki so šli v sredo spat, so šli spat z neodgovornostjo in krivdo, da so dovolili in omogočili in sprejeli, da smo odločilno tekmo igrali v zasedbi, ki ni bila popolna. Če je prekratka pogodba o posoji za nesojeno okrepitev spodrsljaj, potem je dopust zvezdnika ekipe sramota. Ne zanj, nikakor ne: on je ravnal po principu, ki ga v nogometu poznam (ko osebno ugodje trči s klubskim interesom, izberem pač .... in 15. pridem po "plačo")!

Naj zato zaključim ponovno in jasno in tako kot razumem in dojemam in sprejemam nogomet, Triglav in sebe: kriv sem bil marsičesa, odgovoren sem bil za marsikaj, naredil sem ogromno napak, a nikdar nisem bil neodgovoren in nesposoben sprejeti posledic svojih dejanj. Zato, gospod predsednik, športni direktor in trener Triglava: lahko se skrijete v Barcelono ali v Timbuktu, na tem izpitu ste že padli. Nikogar nisem in ne bom podil nikamor, a tem ljudem okoli vas nikdar ne boste mogli pogledati v oči. Oni vam v nogometnih bitkah ne bodo sledili. Ker vam ne bodo verjeli. Ker so morda bili v Dobu in dojeli in sprejeli in razumeli, da veljajo neka druga pravila.

Bil sem avtor nekega modela in koncepta Triglava in bil sem odgovoren v Triglavu. Ne enega, ne drugega, ne tretjega ni več. Ampak: meni je ostal moj jaz, načela, ki jih nisem menjal ob zmagah in porazih. Kaj je ostalo njim?