2010 je Kranj dobil prvoligaša v nogometu, 2012 ga nima več. Dobrodošli Šenčur, Radomlje,Zavrč in podobni "konkurenti" Kranju po gospodarski moči, številu prebivalcev, nogometni tradiciji, nogometni šoli za mlade in - nogometu nasploh.

2011 so nam prvo ligo hoteli odvzeti tisti, ki so leto kasneje modro molčali o odvzemu začasne licence npr. NK Mura in stvar je šla naprej po naravni poti - Triglav je zlomil sam sebe, uničil sam sebe kot prvoligaš. Z izdatno pomočjo okolja kjer deluje. In seveda - to je treba zapisati - ob sodelovanju tistih, ki cenzurirajo druge, ki pozabljajo na včerajšnje sodelavce in prijatelje, ki - skratka - izdajo kogarkoli hočejo in zmorejo.

2012 je torej leto izdaje. Izdalo nas je okolje in sami sebe. Izdaja je, če lažeš klubu o tem, kako si se pripravil na odločilno tekmo in izdaja je, če zapustiš svoje soigralce. Izdaja je, če o tem molčiš in ne zmoreš trohice odgovornosti in nogometnega poštenja. Vseeno je, ali si visoko izobražen ali pa si še malo nazaj pral avtomobile: izdaja je vedno enaka. Z njo je seveda treba živeti izdajalcem in tistim, ki so izdani. Nogometna izdaja pa je predvsem v tem, da najbolj lažeš tistim, ki so najbližje - igralcem, klubu, navijačem. Ne bo je opralo nobeno opravičilo ali kesanje, a soočenje z resnico bi si zaslužili vsaj tisti, ki so verjeli, da Triglav v teh bitkah daje vse od sebe. Izdaja je seveda tudi največji posmeh navijačem.

Ampak: nov dan, nove naloge. Nogomet se ni končal ali začel v Dobu. Je pa tam umrla neka Triglavova športna politika, nek koncept, neka načela, neke vrednote. Verjamem, da novi ljudje poosebljajo tiste vrednote, ki sem jih občutil in dojel tudi sam. Na tekmah gostom kuhamo klobase, točimo pivo pod tribuno, skušamo utišati kritično misleče in igramo odločilno tekmo s figo v žepu. To so samo pojavne oblike, ki jih morda kot posameznik začutim drugače. To je moj problem. Naš problem pa je vedno bil in bo, da s takim početjem izdamo tudi neka prizadevanja, nek trud, neko delo, neke rezultate, nek sistem in koncept. Na to sem opozarjal, zdaj mi ni več treba -"volk nas je zavil v klopčič" na zelenici v vsai Dob pri Domžalah.

Prav je, da tudi sam preneham z vsem tem. Kajti: bolj izdanega kot se počutim, bi se težko. Zame namreč ni problem, kako kdo dela z mano /tega sem k sreči navajen/, mene bolj prizadane izdaja Triglava. In nekih časov in načel in odnosov.

Zato je za odgovorne molk lahko zlato, trma pa je drugačna. Ne odneha. Ni treba, da vsak dan kaj piše o tej polomiji, ni treba brskati po živi rani, ni treba dodajati olja na ogenj. Predvsem zato ne, ker so se pokazali vsi v pravi luči, vsi v pravih vlogah, vsi s pravimi obrazi in vsi z znamim učinkom.

Triglav je bil izdan. In ob tem dejstvu sem v vsej nesreči neizmerno srečen, da se lahko ločim od izdajalcev. In pogledam vsakomur v oči. In trmarim naprej po svoje....