Naš župan ne živi v Kranju že dolga leta, a ima v njem stalno bivališče. Kraja bivanja ne omenja rad, Selo pri Žirovnici pač ni Planina. Seveda z vsem skupaj ni nič narobe "po papirjih". Dokazuje pa nekaj drugega: župan ne živi z mestom, še manj z meščani, še manj s problemi, ki tarejo Kranj. O tem se pač da poučiti, slišati, povprašati - a živeti z ljudmi je nekaj drugega. "Ne bom pojasnjeval za vsako uro, kje sem bil, to je moja pravica!" pravi Mohor Bogataj o letih, ko je v Kranju dejansko v službi, živi pa drugod. In ima prav - gre za vprašanje morale, na moč podobno mesnemu svetu in mesnim svetnikom. Preprosto se lahko nažreš mesa na naročilnico (ali ga vsaj kupiš) davkoplačevalcev po pravilniku, ki ga bo potem svetnik-prav(ič)nik obranil kot je treba. Torej? Bomo spraševali svetnike za vsak gram (kilogram...) mesa, ki si ga prvioščijo? Ali bomo ta čas nezaposlenemu županu morda celo očitali kraj bivanja?
Sindrom pa ni osamljen. Javno ga je že pred volitvami priznal svetnik SD jeBeno Fekonja. Človek, ki nam je pisal, da bi rad postal poslanec. Nekaj značilnosti že ima in ena je, da je na moč podoben županu. V čem? Naš svetnik je namreč Šenčurjan. Občan občine Šenčur. Tam živi. V vasi Visoko. Na Planini je samo "prijavljen", a to ne igra posebne vloge - tako ali tako je v srcu in dejanjih Kranjčan. Morala? Prevara? Ni res! Volivci so demokratično rekli, da je res malce "šušmaril" z naslovom stalnega bivališča, a je pravi mestni svetnik za prave probleme pravega Kranja. Pika.
En mestni svetnik prijavi razpadajočo hišo za stalno bivališče, pobira najemnino, hoče nadomestilo pri poravnavi šolnine. Drugi se lažno prijavi na Planini, živi v drugi občini. Zdaj se po Kranju širi še čveka, da se točno ve tudi, za kaj so v največji stranki porabili tri jurje iz svetniškega denarja (darilo za ugledno članico, ki naj bi se poročila je vsebina čvekarije, ki je nismo mogli preveriti). Župan pa kot brezposeln prenovi svoj dom in pri tem veselo sodeluje s kranjskimi podjetji, eno med njimi letos dela pospešeno za - občino. In tako naprej in tako dalje in tako po kranjsko do konca.
Kje je izvirni greh? Problem: v politiki ga ni. So samo grehi.