Sonja Mašič je kot krajevna funkcionarka zagotovo storila marsikaj dobrega. Merjeno v evrih: izboljšave in različne akcije govorijo njej v prid in zato je tudi bila ponovno izvoljena, celo v mestni svet je zopet prišla. Premalo imamo ljudi, ki so za druge pripravljeni storiti v svojem kraju karkoli.
Obenem pa je to mestna svetnica stranke, ki je nekoč dala Kranju župana. Žal je njegova dediščina grozljivo drugačna od imena stranke. Več za Kranj je bilo tudi več - zase. In mestna svetnica in krajevna političarka je naredilka obvod, da si plačuje kar si pač plačuje. Z našim denarjem, nedvomno. To pa je zdrs, ki bo šele dobil epilog.
Krajevne skupnosti so - lovišča za ribarjenje v kalnem. In dejansko to potem vrže slabo luč tudi na tiste, ki so delali in delajo povsem drugače: transparentno, za druge in ne zase. Če pa je - na primer - bil krajevni svetnik tudi pogodbeni hišnik, ker je imel dobre odnose s šefom svoje krajevne skupnosti, je to samo drobec tistega, kar skriva "krajevna samouprava"....
Primer KS Huje je primer usklajenega dogovora in pretakanja javnega denarja v zasebni žep. Z mnogo okoliščinami, ki so posebne. Nisem za pogrom nad ljudmi, a perfidnost delovanja opomni na to, da nam svetnica Mašičeva v neki zadevi sploh ni odgovorila. Ker enostavno ne zmore, zna, noče? Ali pa zato, ker ima dovolj močno zaslombo v poslanki vodilne stranke? To je ugibanje, a obenem tudi stvarnost našega mesta.
Ko zapišem kaj kritičnega, je odgovor hiter in jasen: takoj kdo skuša diskreditirati mene in še koga. Ker je to orožje slabičev: dajmo popljuvati pisca, potem bo tudi zapisno (pa čeprav resnično) umazano in popljuvano. To doživljam vse življenje in me načelno ne moti. Pripišem pa vedno znova: 40 let in več se podpišem pod zapisano, objavljeno. Izzivam vsakogar, da stori enako. To ni stvar poguma, gre za sposobnost zapisati kritiko in sprejeti kritiko.
Ni funkcionarja (niti novinarja) brez napak. Ključno je soočanje z njimi.....
Miran Šubic, občan in krajan