Vsak človek je obremenjen. Pozitivno in negativno. Dnevnik sem pisal štiri desetlerja, morda je zneslo 10 000 tekstov, eden gor ali dol. Na koncu se me je lotil lisjaški šef: upravičeno mi je kazala grehe in napake, še bolj neupravičeno pa pridigal o "profesionalnosti" in "etiki". Zaradi Trme je želel pognati na cesto čeprav mu prej kakih pet let ni bila mar. Ampak je potem postala mar lokalnemu politiku, ki je šepetal na uho temu, ta je pa potem šepetal lisjaku, lisjak me je pa naglas nalajal...In sem lepo 2019 odšel, nič skregan in nič užaljen. Seveda pa še zdaj dobim izpuščaje ob misli, kdo me je učil etike ipd. in se zato resnično lahko samo posmehujem zadnji zgodbi iz lisjakovega brloga.

Ker še vedno v gorenjskih novinarskih krogih ujamem kako novičko, sem bil naravnost navdušen: moja "naslednica" na dopisniškem mestu je odšla v novo službo! Lepo je pomahala novinarstvu o katerem je celo poučne brošure znala pisati, kako se je treba - na primer - pripraviti na obisk (kajpak tečnih) novinarjev, če si npr. v kaki PR službi. In zdaj jo je ona od lisjaka popihala v državni zavod v državno službo kjer bo imela - da dol padeš - kajpak opravka z novinarji. Lepo. Poučno. Napredno kot se za mlade in odlične novinarke spodobi. Če bi se še dobivala na kavi, bi ji čestital. Tako izkoriščam priliko...

A so me obvestili, da je napisala tudi še zadnjo mojstrovino. Labodji spev. Objavljen v sredo, danes pa naj bi se poslovila od kolegic in kolegov, ki ostajajo v lisjakovem brlogu. Ne vem, če se je - labodji spev pa sem videl in preletel. Že naslov je tako osebno poveden in zgovoren, da bolj ne bi mogel biti. Da pa za "zadnji" tekst v časopisu kjer si (uradno še...) zaposlen izbereš zapis o bodočem delodajalcu (kjer dejansko že si sprejet v delovno razmerje kot se reče), je nekaj res fantastično profesionalnega, etičnega in za lisjaka morda celo poučnega: tako to počno novi rodovi slovenskega novinarstva, ki išče službe kajpak v pod okriljem matere države. Kaj ni gospa s televizije poslanka postala? Kaj ni nekdanji "milijonar" poslanec? Da bi vrla Gorenjka zaostajala, da ne bi našla še boljše ali vsaj bolj umirjene službe? Ne podcenjujmo mladih...na njih novinarstvo in država in še kaj stoji.

Ko sem odhajal sam, sem napisal gloso. Kot sporočilo samemu sebi. Pa me je eden od kolegov "prebral" in vprašal, če grem. Ne, nisem pisal o bodočem delodajalcu, pisal sem o tem, da vsak odhod nekaj pomeni za tistega, ki je odšel in za tiste, ki ostanejo. Priznam: moral bi napisati kako hvalnico kranjskemu županu, da bi dosegel standarde moje naslednice. Pa še ta mi je dal kruha (in potice) kratek čas. Potem sem končal "na sončni upravi" in zdaj v "penzjonu". Prav mi je.

PS

Vse manj jih je, ki jih lisjak lahko še uči etike in profesionalizma kot je vse manj izvodov časopisa med bralci.....